Te dni so ceste prazne. Odlično. Žal so pa na cesto prišli “polžki”, ki vozijo krepko pod omejitvijo (ob normalnih razmerah na cesti) in so vzrok za širitev mojega slovarja kletvic.

Manj praznine pa je čutiti v službi. Nimam in nimam prazničnega občutka. Razmišljam le kaj vse je potrebno narediti jutri in kaj me čaka v petek. Da bi kar ostala doma odpade, ker bi se živčno tresla kot odvisnik od droge, ko mu je zmanjka. In tako sem se odločila oddivjati v naslednje leto s čim bolj praznim inboxom in čim manjšim kupom dela na mizi. Upam, da mi vsaj polovica načrtovanega uspe, da bom lažje začela s ponedeljkom ;)