Ne vsakdanje zadeve popolnoma vsakdanje osebe. Včasih pa ravno obratno.

Berem ne.

Vreme je popolno za jesen. Da, potrebno si je priznati, da poletja ni več. Odselilo se je nekam ob ekvator in prav rada bi mu sledila… Verjetno je res nehvaležno biti letni čas za poletjem. Za časom, ko so vsa dogajanja zunaj. Ko so dopusti. Ko se na veliko zabušava!

In v enem dnevu je prišla jesen. Ob spremljavi dežja. Dnevi, ko se dela. Ko res ni razloga, da bi se mi mudilo iz pisarne. Sprijaznjena z svojo usodo. Vsaj do februarja bom v tej hladni jesensko-zimski brozgi. Tisti jutranji pohod na hrib bom plačala z nahodom. Brrrr. Mraz je res najbolj znosen v majhnem stanovanju socialističnega bloka, pred 1.10.2011 (zdaj bodo vsi pazili na ogrevanje in je tako je izumrlo zadnje/edino tropsko okolje v Sloveniji).

Moj plan za te hladne dni: dvoranski športi in branje. Mogoče tečaj kleklanja ali pa francoščine. Uspeh obeh tečajev bi bilo zanimivo primerjati. ;) Začela sem pri branju. V bistvu sem samo nakazala, da bom brala. Kot hrček zbiram knjige. In celo kupila sem dve reviji. Niti ene revije nisem odprla. Revija = lepe platnice + slike + reklame + recept ali dva + 0! Ja, ok…ene imajo več trače, druge več mode, bla-bla. V grobem: kar je v revijah je bil že na internetu. In revije mi ni uspelo odpret in pregledat! Groza.

To jesen berem. Ne?! Še je čas…. :P