Za dober razgled se je vredno potruditi. Zato lezem na vrhove hribov in gora. Z letalom je pa to lažje. Če imaš pilota, se razume. In “naključje” je hotelo, da sva se potikala okrog ene letalske šole v San Diegu. Z tehtnim razlogom, da potrebujemo dodatne izkušnje za kasnejše prešolanje, smo poleteli nad mesto (seveda bi šlo tudi drugje in bolj turistično, a bi bile drugačne cene :D).

Vetra je bilo več kot dovolj. Premetavalo nas je. A ob dveh pilotih sem bila popolnoma mirna. Letala smo srečevali kot na cesti srečuješ avtomobile. Leteti smo smeli nesramno nizko. Ves čas sem iskala delfine. Komunikacije med letali je bilo toliko, da sploh nisem prišla do besede. Najbolj neprijetno je bilo preleteti internacionalno letališče, ko sem videla dve veliki potniški letali, ki se bližata pristanku….mi pa drobna pikica, ki leze mimo…ahahaha ;) Ampak, bi šla še trikrat! Toliko mesta naenkrat na drug način ni mogoče videti.