Ok. Vse skupaj ni tako tragično. Doma je ostal moj “mali” androidek. Še vedno imam poleg BlackBerry. A slednji je namenjen delu in resnim stvarem. Kmalu potem, ko sem sedla v avto sem se zavedla, da je telefon ostal na mizi. Kratka dilema. In idilična jutranja vožnja do pisarne. Takoj sem na internetu. Dostopno je vse. V resnici so androidi le podaljški interneta na poljubnih lokacijah!

Neodgovorjeni klici? Ne bo jih. Mene se ne kliče. Predvsem pa se zelo redko oglasim. V avtu nikoli (niti ne slišim zvonenja). V službi se ne bom pogovarjala. V vseh ostalih primerih pa, pozor, telefon ni ob meni. Tisti sms bo pa že počakal. Ljudje, ki me nujno potrebujejo so se pa navadili pisati maile :)

Dopoldan brez androida je torej le abstinenca od Instagrama. In še nekaj aplikacij za beleženje zadev… vse ostalo se shranjuje v oblakih in mi je enako dostopno tudi brez njega. Pa ga bom vseeno kmalu začela pogrešati, sumim. Sva le BF(F) ;)